Kartuša za tiskalnik je odstranljiva naprava, ki se uporablja v tiskalniku in vsebuje črnilo (ali drugo sorodno snov), ki je potrebna za samo tiskanje. Izraz tiskalni vložek se običajno nanaša na brizgalno tehnologijo. Ta vrsta kartuše vsebuje enobarvno tekoče črnilo (enobarvna kartuša) ali več barv v ločenih komorah (večbarvna kartuša). V zadnjem primeru izčrpanost ene barve zahteva zamenjavo celotne kartuše. Veliko modelov tiskalnikov uporablja črno kartušo in večbarvno kartušo s tremi osnovnimi barvami (cian, magenta in rumena), vendar so zelo priljubljeni tudi tiskalniki, ki uporabljajo enobarvne kartuše.
Brizgalni vložek oziroma kartuša je običajno sestavljena iz umetne snovi, enotnega bloka in tiskalne glave. Dejansko je naprava sama, ki izvaja razpršenje drobnih kapljic črnila, ki kasneje sestavljajo sliko na papirju. V nekaterih primerih se glava nahaja v tiskalniku in se je nikoli ne odstrani, razen pri popravilih. Ta rešitev vključuje tveganje, da se ob izteku črnila izpraznijo drobni kanali črnila, ki tečejo skozi glavo, kar pa lahko povzroči poškodbe glave. Da bi se izognili temu pojavu, so nekateri modeli vložkov oziroma kartuš opremljeni s čipom. Čip je sposoben oceniti količino črnila in te podatke sporočit tiskalniku, da se opozori uporabnika, da je potrebno zamenjati kartušo. Za večjo varnost je za nekatere modele predvideno tudi samodejno blokiranje sistema. Ta sistem je že dolgo v središču številnih polemik, saj se s tem potrošniku močno omeji možnost uporabe kartuš, ki niso izvirne.
Regeneracija in polnjenje izčrpanih kartuš
Ko se črnilo izprazni, so prazne kartuše razvrščene kot “nenevarni posebni odpadki”. Ta odpadek lahko nadaljuje življenjski cikel na tri načine: odlaganje, polnjenje in regeneracijo.
Obnovljene kartuše so široko dostopne na trgu po nižjih stroških. Ta sistem, ki je še vedno vir polemike s proizvajalci originalnih kartuš, znatno zmanjša emisije onesnažujočih snovi in zato prevzame posebno ekološko vrednost glede na velike in naraščajoče količine vložkov, porabljenih dnevno po vsem svetu. Če izberete to prakso, morate upoštevati tveganje zmanjšanja kakovosti tiska in poškodbe sistema v primeru vložkov, nameščenih na rezidenčne glave. V primeru, da ne uporabljate črnila ustrezne kakovosti ali popolnoma kemijsko-fizičnih lastnosti združljivih s procesom brizganja, ki ga ima ta specifičen model tiskalnika, tvegate poškodbe tiskalnika.
Kartuša s črnilom je majhen rezervoar, ki vsebuje črnilo, namenjeno bodisi za tiskanje s tiskalnikom, telefaksom ali fotokopirnim strojem. V vse večjem številu držav, morajo kartuše reciklirati ali predelati.
Različne vrste kartuš
Tako imenovane “izvirne” kartuše so vložki, ki jih proizvajajo proizvajalci tiskalnikov (npr. Epson, Canon, Hewlett-Packard itd.) za svoje tiskalnike. Uporabljajo se tudi za fakse in fotokopirne stroje. Ti vložki najbolj ustrezajo seriji tiskalnikov. Originalne kartuše se najbolj prodajajo v Franciji.
Tako imenovane “združljive” ali “alternativne” kartuše so vložki, ki jih proizvajajo proizvajalci, ki ponavadi ne tržijo tiskalnikov. Primerne so za tiskalnike, s katerimi naj bi tudi bile popolnoma združljive kot so to originalne kartuše. Vendar ne nosijo oznak tiskalnika, kar pa posledično zelo vpliva na ceno. Združljivi izdelki so zgrajeni po principu izdelkov, ki so že prisotni na trgu tiskanja in se lahko včasih prilagajajo različnim vrstam ali znamkam glede na njihove lastnosti. Ti izdelki so kljub temu sporni na trgu tiskanja, ker so replike patentiranih blagovnih znamk, kar pomeni, da nikoli ne bodo enake. Nekateri testi poudarjajo nestabilnost združljivih izdelkov in njihove identifikacijske čipe, možnost poškodovanja šob ali možnost izgube garancije tiskalnika pri uporabi the združljivih kartuš.
Kartuše, imenovane “predelane” kartuše, so vložki z integrirano tiskalno glavo. Lahko jih pod določenimi pogoji recikliramo dva ali trikrat (potem je tveganje večje da se šobe tiskalnika poškodujejo). Za to se opravi popolno čiščenje, se ponovno napolnijo s črnilom in se testirajo, da se preveri njihova učinkovitost.
Sredstva za polnjenje kartuš
Obstajajo različni načini za polnjenje kartuš, vendar niso primerni za vse vrste tiskalnikov:
Napolnitveni kompleti
Ti vam omogočajo, da svoje kartuše sami napolnite. Sestavljeni so iz steklenic s črnilom, injektorja in navodil za uporabo, ustvarjajo prihranke in manj onesnažuje okolje.
Stalni hranilni sistemi
Sestavljeni iz zunanjih cistern, povezanih z vsakim vložkom z majhnimi cevmi. Prednost: manj sprememb vložka, velik prihranek.
Pomanjkljivost: težavna namestitev ali celo spremembe tiskalnika.
Integrirani rezervoarji
Radikalna sprememba pri Epson-u in Canon-u so kartuše za neposredno korist rezervoarjev vgrajenih v tiskalnik. Brez dolgočasnih namestitev, preprosto za polnjenje, manjši strošek na stran (steklen balon orginalnega črnila stane manj kot 10 evrov za 4000 strani). Vendar se ti tiskalniki tržijo po zelo visoki ceni (več kot 200 evrov za osnovni model), proizvajalci niso več na potrošniškem izdelku, ampak na stroju. To ne preprečuje uspeha tega novega poslovnega modela, saj je leta 2017 Epson objavil, da je prodal več kot 20 milijonov tovrstnih tiskalnikov.
Kartuše za ponovno polnjenje
S čipom za samodejno ponastavitev, majhnim pokrovčkom, ki se enostavno odpre in z osnovo, ki omogoča ponovno nalaganje črnila.
Uporabljene kartuše lahko vsebujejo zelo strupene, rakotvorne in mutagene snovi (krom, živo srebro, kadmij in različne nanodelce…).
Leta 2009 se je v supermarketih prodalo 45% kartuš s črnilom, od tega jih je 14% tako imenovanih “združljivih” ali “generičnih” kartuš. 36% združljivih kartuš se kupi preko interneta. V Franciji je bilo približno 59.800.000 kartuš danih na trg v letu 2016. Vsako leto se več kot 45 milijonov kartuš vrže proč in dandanes se jih le od 10 do 15% reciklira ali ponovno uporabi.
Regijsko-kodiranje tiskalnikov in kartuš s črnilom
Za cenovno diskriminacijo, nekateri proizvajalci tiskalnikov (npr. Canon, Epson, HP, Lexmark, Xerox) dajejo nekatere svoje tiskalnike in kartuše pod kodo – podobno kot kode DVD regij – tako, da uporabniki lahko uporabljajo le tiskalnike in kartuše iz svoje regije in ne morejo uvoziti cenejših iz druge regije. Regija se lahko večkrat spremeni vendar je tiskalnik takrat “zaklenjen z regijo”, (kot je naprimer pogon DVD RPC-2) saj sprejema samo kartuše iz ene določene regije. Včasih mora spremembo v regiji opraviti servisna služba proizvajalca in je uporabnik sam ne more izvesti. Ko se preselite v novo regijo, se zdi dobra ideja, da shranite prazne kartuše iz starega območja in jih ponovno napolnite s črnilom iz nove regije. Vendar pa imajo nekateri običajno tudi čipe in senzorje, ki preprečujejo ponovno polnjenje.
Nekateri proizvajalci regionalnih kodiranih tiskalnikov ponujajo tudi brezžične tiskalnike, posebej zasnovane za potnike, vendar pa je na splošno najboljša rešitev, da se izognete regijsko kodiranim tiskalnikom.